Monografija Želje in protislovja: Likovno in arhitekturno razstavljanje v Sloveniji 1947–1979 se posveča izbranim primerom likovnega in arhitekturnega razstavljanja v luči političnih in družbenih razmer tedanje Jugoslavije ter njenega položaja v svetu.
Zbornik Srečevanja z gozdom / Forest Encounters nas vabi v gozd in spoznavanje njegovih številnih pomenov. Združuje glasove iz različnih disciplin, geografskih področij in kultur. V tem skupnem razmisleku o raznolikih vlogah, izzivih in perspektivah, povezanih z gozdom, sodelujejo umetniki, gozdarji, umetnostni zgodovinarji, filozofi, antropologi, raziskovalci prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, krajinski arhitekti in pisci.
E-publikacija, ki obsega preko 700 strani, vključuje zbrane podatke o razstavah v Jakopičevem paviljonu med letoma 1919 in 1945, strokovna besedila ter dragoceno fotografsko in arhivsko gradivo.
Publikacija predstavlja celovit pregled produkcije spomenikov v socialistični Jugoslaviji (1945–91), posvečenih protifašističnemu in narodnoosvobodilnemu boju ter socialistični revoluciji.
Arhitektura je bila vselej ena od odločilnih manifestacij oblasti. Pričujoča knjiga prinaša eseje in intervjuje, ki kritično analizirajo razmerja med arhitekturo in oblastjo iz treh filozofskih perspektiv: materializma, fenomenologije in poststrukturalizma. Prispevki avtoric in avtorjev so bili prvič predstavljeni na seriji simpozijev O oblasti v arhitekturi.
Katalog predstavlja razstavo Igorja Zabela: Nerazložljiva navzočnost (Kustosova delovna soba), angl. Inexplicable Presence (Curator’s Working Place), ki jo je izvedel v ljubljanski Moderni galeriji leta 1997 in v celjski Galeriji sodobne umetnosti 1998.
Avtorica analizira kuratorstvo tako v širšem družbenem, političnem in ekonomskem kontekstu kot tudi v razmerju do globokih sprememb, do katerih je na likovnem področju prišlo v zadnjem stoletju.
V zborniku ARHITEKTURA ≠ UMETNOST z vabljenimi umetniki, arhitekti in teoretiki premišljamo razmerje med umetnostjo in arhitekturo.
Knjiga predstavlja zbir aktualnih zanimanj in perečih vprašanj v umetnostni zgodovini, pisanju o umetnosti ter umetnostni in kulturni produkciji križem po tej kulturni in politični geografiji.
V zvezkih in rokovnikih iz zapuščine Igorja Zabela so dnevniški zapisi, skriti med urniki, osnutki predavanj, iztočnicami za intervjuje, adresarji, ki jih je Igor Zabel pisal na službenih potovanjih.
Knjiga prinaša prvi obsežen izbor besedil Igorja Zabela v angleškem jeziku in pomembno prispeva k širjenju védenja o njegovem teoretskem, umetnostnozgodovinskem, kuratorskem in kulturnem delu.
Knjiga prinaša razmišljanja o teorijah in pristopih, ki jih je Igor Zabel razvijal v svojih besedilih, kuratorskih praksah in pobudah za evropske izmenjave po padcu Berlinskega zida.