Razstavljanje na Slovenskem III

S tretjo edicijo simpozija Razstavljanje na Slovenskem nadaljujemo poglobljen razmislek o razstavljanju umetnosti, arhitekture in oblikovanja pri nas. Dober odziv in pestrost z razstavljanjem povezanih vsebin na prvem in drugem znanstvenem srečanju v letih 2019 in 2022 sta pokazala, da strokovno in tudi širšo javnost zanima razmislek tako o samem področju kot o nanj nanašajočih se temah. Veseli nas, da v premišljevanju mednarodno vpetega slovenskega razstavljanja sodelujejo tudi številni raziskovalci in raziskovalke iz tujine in s tem prispevajo dragocen zunanji pogled na našo razstavno dejavnost.

Izbrane razstave, institucije in druge fenomene s področja razstavljanja tudi tokrat obravnavamo in presojamo v kronološkem loku ter z najrazličnejših vidikov. Simpozij pričenjamo v času Avstro-Ogrske in se preko fenomena jugoslovanskih razstav, organiziranih še pred letom 1918, pomikamo proti razstavljanju in mednarodnim izmenjavam med obema vojnama. Nekaj predavateljev se posveča razstavljanju umetniških del v neumetnostnih muzejih in kontekstih. Z njimi se časovno premaknemo v obdobje po drugi svetovni vojni in s tem k analizi programskih in političnih usmeritev različnih umetnostnih institucij kot tudi njihovi vlogi pri usmerjanju in določanju likovnega področja na Slovenskem. Vsebine se, tako kot na prvih dveh simpozijih, zgostijo v raziskovanju razvoja pospešene institucionalizacije umetnosti, arhitekture in oblikovanja po drugi svetovni vojni. Z različnih zornih kotov obravnavajo delovanje nekaterih ključnih akterjev na polju umetnosti v takratnem jugoslovanskem kontekstu, med drugim tudi Zorana Kržišnika kot pomembnega promotorja slovenske in jugoslovanske povojne umetnosti. Zaključujemo z analizami izbranih razstav zadnjih desetletij, njihovih značilnih kuratorskih praks in novih razstavnih formatov.

S simpoziji Razstavljanje na Slovenskem si prizadevamo za globlje razumevanje tako samega medija razstave kot notranje logike in principov delovanja slovenskega umetnostnega sistema. Pri tem se sprašujemo, kako in zakaj se določeno razstavljanje pojavlja in uveljavlja, v kakšnem razmerju je do razstavljenih objektov in umetnosti nasploh ter kako se prepleta s političnimi in drugimi neumetnostnimi diskurzi in hotenji.

1. dan, četrtek, 11. april 2024

10.00 Pozdravni nagovori:
Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML) in
Beti Žerovc, predstavnica organizacijskega odbora; vodja raziskovalne projektne skupine Likovno in arhitekturno razstavljanje med umetnostnimi in ideološkimi koncepti. Primer Slovenije, 1947–1979 (J6-3137)

Razstavljanje pred prvo svetovno vojno
Moderator: Miha Valant

10.15 Renata Komić Marn: »Vse, kar Kranjska lepega hrani od starih dob«: Deželna razstava v Ljubljani (1883)
10.35 Žaklina Ratković: Jugoslovanske umetniške razstave: modeli delovanja (1904–1927)
10.55 Lovorka Magaš Bilandžić, Ana Ereš: Od nacionalnega predstavljanja do samoorganiziranega razstavljanja: sodelovanje umetnikov iz Kraljevine SHS na Sesquicentennial International Exposition v Filadelfiji leta 1926
11.15 Odmor
11.30 Alice Němcová: Razstavna dejavnost Društva upodabljajočih umetnikov Mánes v povezavi s slovensko moderno umetnostjo v dvajsetih letih 20. stoletja
11.50 Hana Čeferin: Oblikovanje nacionalnega izraza na razstavah Fotokluba Ljubljana (1932–1938)
12.10 Razprava

Razstavljanje umetnosti v izvenumetnostnih okvirjih
Moderatorka: Beti Žerovc

13.00 Oskar Habjanič: Muzeološke interpretacije stalnih razstav Pokrajinskega muzeja Maribor v obdobju od ustanovitve muzeja leta 1903 do leta 1947
13.20 Tina Fortič Jakopič: Vloga likovnih del na razstavah Muzeja narodne osvoboditve in Muzeja ljudske revolucije Slovenije
13.40 Irena Šimić: Kaj je podoba, ko je podoba vse: o razstavljanju fotografa Nenada Gattina
14.00 Razprava

Razstave arhitekture in oblikovanja
Moderatorka: Martina Malešič

16.00 Nika Grabar: Arhitektura Jugoslavije na povojnih razstavah
16.20 Bogo Zupančič: Razstave in promocije Le Corbusierovih idej pri nas
16.40 Tamara Bjažić Klarin: Plodno sodelovanje Zveze arhitektov Jugoslavije (SAJ) z Mednarodnim združenjem arhitektov (UIA) v petdesetih letih 20. stoletja
17.00 Giovanni Rubino: »Zakaj so jugoslovanske hiše tako drugačne, tako privlačne?«
17.20 Razprava

2. dan, petek, 12. april 2024

Razstavljanje v povojni Jugoslaviji I
Moderatorka: Katarina Mohar

9.30 Nadja Zgonik: Grupa 69: avtonomne politike razstavljanja umetniške elite v socializmu
9.50 Ljiljana Kolešnik: Vloga osebnih in institucionalnih mrež pri oblikovanju koncepta avtorskega kuratorstva v socialistični Jugoslaviji: primer Zorana Kržišnika
10.10 Meta Kordiš: Razstave v Ljubljanski banki
10.30 Razprava

Razstavljanje v povojni Jugoslaviji II
Moderator: Vladimir Vidmar

11.30 Petar Prelog: O konceptu jugoslovanske umetnosti: »desetletne razstave« Muzeja sodobne umetnosti v Beogradu (1967–1985)
11.50 Rea Zupin: Zbirka jugoslovanske umetnosti v graški Neue Galerie
12.10 Sanja Sekelj: Usklajevanje »skupnih jugoslovanskih akcij«: o dveh razstavah sodobne jugoslovanske umetnosti v osemdesetih letih 20. stoletja
12.30 Tomaž Brejc: »Inside the white cube«, pričevanje očividca: realna in retrogradna izkušnja
12.50 Razprava

Razstavljanje sodobne umetnosti
Moderatorka: Urška Jurman

15.00 Deja Bečaj: Vila Katarina
15.20 Hana Ostan Ožbolt: U3 – Trienale sodobne (slovenske) umetnosti
15.40 Christophe Barbeau: Posameznik in sistem
16.00 Odmor
16.15 Nicola Foster: Participatorna umetnost kot prihodnost: Szeemannovi razstavi Epicenter Ljubljana (1997) in Kri in med (2003)
16.35 Alenka Pirman: Razstava kot oblika družbene prakse: orodje za analizo
16.55 Razprava

Simpozij poteka v slovenskem, hrvaškem, srbskem in angleškem jeziku; udeležba je brezplačna. 

Simpozij je nastal v sodelovanju Muzeja in galerij mesta Ljubljane, Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo, Koroške galerije likovnih umetnosti in Galerije Božidar Jakac ter Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU in Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v sklopu raziskovalnega projekta Likovno in arhitekturno razstavljanje med umetnostnimi in ideološkimi koncepti. Primer Slovenije, 1947–1979 (J6-3137).

Simpozij finančno podpirata Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) in ERSTE sklad.