UMETNOST ZA SKUPNOSTNO RABO
Program Umetnost za skupnostno rabo organiziramo v sodelovanju z Oddelkom za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Več let trajajoči program se posveča likovni umetnosti, ki nastaja za skupnostno rabo, sprejemanje, doživljanje ali obredje in je običajno postavljena v javnem prostoru. Takšno umetnost pogosto zaznamuje tudi specifično »kolektivno avtorstvo«, saj so poleg umetnika pri njenem nastanku močno udeleženi naročniki oziroma pobudniki, najsi bodo to politiki ali meščani, ki postavljajo spomenik ali simbolno pomenljivo stavbo, najsi bo to kurator, ki pripravi razstavo po lastnem konceptu. Takšna umetnina praviloma mora zajeti in posredovati interese različnih akterjev, vpletenih v njen nastanek, zaradi česar pogosto nastaja v zapletenem in občasno celo bolečem procesu. Njen nastanek/obstoj lahko dolgotrajno razburja skupnost, v kateri biva, in globoko poseže v vprašanja osebne ali skupinske identitete; njena otvoritev ali njeno uničenje je lahko pomemben simbolen dogodek. Takšna umetnina je lahko (tudi stoletja) aktiven del življenjskih praks neke skupnosti, lahko je vključena v vsakdan ali v praznik, v oblikovanje kolektivnega spomina ali pozabe, v razpravo o vrednotah, o tem, kaj je prav in kaj je narobe.
V okviru programa obravnavamo predvsem slovensko profano umetnost, v srednjeevropskem in tudi širšem mednarodnem okviru od 19. stoletja do danes in poskušamo ugotoviti kdaj, kje, kako in zakaj prihaja do takšnih likovnih nagovorov. Kdo so skupine ali posamezniki, ki spodbujajo in naročajo takšne umetnine in koga nagovarjajo z njimi? Kakšna likovna umetnost nastaja v takšnih razmerjih in kakšna sporočila prenaša? Kako se vpleta v različne življenjske prakse? Ali recepcija in funkcija tovrstnih umetnin skozi čas ostajata enaki ali se spreminjata? Preizprašujemo učinke takšnih umetnin in njihove dejanske zmožnosti, da izpolnijo zahteve svojih pobudnikov in ustvarjalcev.
Beti Žerovc, vodja programa
