OBIŠČITE RAZSTAVO V JAKOPIČEVEM PAVILJONU

V četrtek, 9. novembra 2023, vas ob 19.00 vabimo v Malo galerijo Banke Slovenije v Ljubljani na otvoritev razstave Obiščite razstavo v Jakopičevem paviljonu študentk umetnostne zgodovine UL Filozofske fakultete. Otvoritveni program pričenjamo ob 18.00 s pogovorom ob izidu e-publikacije Razstave v Jakopičevem paviljonu med letoma 1919 in 1945; pogovor z avtoricama in urednikoma Hano Čeferin, Laro Mejač, Miho Valantom in Beti Žerovc moderira Vladimir Vidmar.
Obiščite razstavo v Jakopičevem paviljonu
9. 11.–3. 12. 2023, Mala galerija Banke Slovenije, Slovenska 35, Ljubljana
Filozofska fakulteta UL
Obiščite razstavo v Jakopičevem paviljonu je razstava o razstavah. Govori namreč o razstavnem programu, ki je v nekdanjem Jakopičevem paviljonu potekal med letoma 1919 in 1945. Paviljon, ki je stal ob vhodu v mestni park Tivoli, je od leta 1909 predstavljal osrednji prostor za razstavljanje sodobne likovne umetnosti in druge vizualne produkcije v Ljubljani. Do leta 1924 ga je vodil njegov ustanovitelj in lastnik Rihard Jakopič. Od slikarja ga je takrat odkupila ljubljanska mestna občina, ki je nato upravljanje paviljona predala Društvu Narodna galerija. To je v obravnavanem obdobju brez jasnega razstavnega programa tja umeščalo svoje projekte, predvsem pa paviljon oddajalo zelo različnim razstavljavcem, med drugim fotografom, arhitektom, likovnim amaterjem in različnim promotorjem umetne obrti. Pomembnost paviljona kot osrednjega slovenskega razstavišča za živeče ustvarjalce se je zmanjšala v poznih štiridesetih letih z odprtjem Moderne galerije, sredi petdesetih letih pa je razstavljanje v njem spet oživelo. Leta 1962 je bil paviljon zaradi premika trase železniške proge porušen.
Razstava spremlja izid elektronske publikacije Razstave v Jakopičevem paviljonu med letoma 1919 in 1945, ki je izšla v založbi Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo ter s sofinanciranjem Sveta za umetnost Univerze v Ljubljani. Publikacija je plod triletnega študentskega raziskovanja na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. S pregledom dostopnih arhivskih virov in sočasnih poročil v časopisju interpretira razstave, organizirane v tem obdobju. Obsega več kot 700 strani strokovnih besedil, zbranih podatkov o posameznih razstavah ter dragocenega fotografskega in arhivskega gradiva.
Razstava pripoved, ujeto na straneh e-publikacije, razširja v prostor. Predstavljeni elementi poskušajo simulirati dve razstavi, ki sta se zgodili v paviljonu. Prostor Male galerije Banke Slovenije je odet v tapete, ki vabijo k izkustvu razstavnega prostora ob XXVIII. umetnostni razstavi slovenskih in hrvaških mlajših umetnikov (1923). VR simulacija omogoča navidezen sprehod po paviljonu, kot je izgledal v času Razstave umetnic Male ženske antante (1938). Uprizoritvi razstav vabita k refleksiji o nekdanjem razstavišču in raznolikih razstavljavcih ter njihovih delih, ki so v njem našli svoj prostor.
Razstavo in izid e-publikacije spremlja diskurzivni program, v katerem se bomo o pestrem razstavnem dogajanju v Jakopičevem paviljonu med letoma 1919 in 1945 pogovarjali z vabljenimi strokovnjaki. Program je dostopen na Facebook profilu Male galerije BS.
Avtorice projekta: Hana Čeferin, Jera Krečič, Neža Lukančič, Lara Mejač, Ana Obid
Urednika projekta: Miha Valant, Beti Žerovc
Kurator MGBS: Vladimir Vidmar
Grafično oblikovanje: Žan Kobal
Oblikovanje VR simulacije: Metod Kulčar
Produkcija: Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo, Svet za umetnost Univerze v Ljubljani, Mala galerija Banke Slovenije
Zahvala: Narodni muzej Slovenije, Narodna galerija