Predavanje | Ivana Mance: "Slovnik umjetnikah jugoslavenskih" (1858) Ivana Kukuljevića Sakcinskega: Prvi leksikon hrvaške in slovenske umetnosti

29.11.2016
Andria Medulić (slikar), litografija Anastasa Jovanovića za "Slovnik umjetnikah jugoslavenskih", tisk J. Haller, Dunaj, 1858. Last: Hrvaški zgodovinski muzej, inv. št. HPMPMH 15392.
Andria Medulić (slikar), litografija Anastasa Jovanovića za "Slovnik umjetnikah jugoslavenskih", tisk J. Haller, Dunaj, 1858. Last: Hrvaški zgodovinski muzej, inv. št. HPMPMH 15392.

V sodelovanju z Oddelkom za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete vabimo na novo predavanje v okviru seminarja Umetnost za skupnostno rabo: Razstavljanje likovne umetnosti na Slovenskem od 19. stoletja do danes. Predavanje bo v angleškem jeziku.


torek, 29. november 2016, 13.00, Filozofska fakulteta (343), Aškerčeva 2, Ljubljana


IVANA MANCE

Slovnik umjetnikah jugoslavenskih (1858) Ivana Kukuljevića Sakcinskega: Prvi leksikon hrvaške in slovenske umetnosti

Ivan Kukuljević Sakcinski (1816–1889), hrvaški politik in književnik, bi lahko veljal za utemeljitelja modernega umetnostnozgodovinskega raziskovanja v kontekstu južnoslovanskih narodov v habsburški monarhiji. Ker ga je gnalo globoko prepričanje, da sta umetnost in kultura ključni za vzpostavitev nacionalne identitete, je Kukuljević zbiral podatke o južnoslovanskih umetnikih in spomenikih ter jih na koncu objavil v obliki Künstlerlexikon Slovnik umjetnikah jugoslavenskih (1858), kar je bila prva tovrstna publikacija med južnimi Slovani. Čeprav Kukuljevićeva znanstvena metoda sovpada z njegovim poglavitnim ideološkim ciljem, tj. postavitvijo narodne umetniške dediščine, je njegovo prizadevanje izrednega pomena – še posebej znotraj hrvaške in slovenske umetnostne zgodovine, saj ti dediščini tvorita večji del Slovnikovega kataloga. Večina imen, ki jih je Kukuljević našel, raziskoval in vključil v svoj leksikon na osnovi cele vrste virov, je še vedno predmet umetnostnozgodovinskega zanimanja, vključno s tistimi, ki se obravnavajo v okviru slovenske umetnostne zgodovine. V leksikonu so denimo imena iz Dolničarjeve kronike ljubljanske stolnice, avtorji iz Valvasorjeve in Erbergove zbirke, pa njegovi starejši ali mlajši sodobniki – Matej Brodnik, Matevž Langus, Terezija Lipić-Köstl, Amalija Oblak Hermann von Hermannsthal, Filip Fröhlich in mnogi drugi.

Ivana Mance je znanstvena sodelavka na Oddelku za informacijske, komunikacijske in teoretične vidike umetnostne zgodovine na Inštitutu za umetnostno zgodovino v Zagrebu. Doktorirala je s temo "Ivan Kukuljević Sakcinski: umetnostna zgodovina in politika v drugi polovici 19. stoletja na Hrvaškem". Raziskuje zgodovino hrvaške umetnostne zgodovine, zgodovino hrvaških umetnostnih ustanov in kulturnih društev ter druge teme s področja umetnosti 19. in 20. stoletja. Dejavna je tudi kot umetnostna kritičarka.


Organizacija: Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo; Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani