Predavanji | Alessandro Quinzi: Tržaški umetnostni sistem 19. stoletja
V sodelovanju z Oddelkom za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete vabimo na dve predavanji umetnostnega zgodovinarja Alessandra Quinzija o tržaškem umetnostnem sistemu v 19. stoletju. Predavanji bosta potekali 7. in 8. novembra in sta del seminarja Umetnost za skupnostno rabo: Razstavljanje likovne umetnosti na Slovenskem od 19. stoletja do danes.
ALESSANDRO QUINZI
Tržaški umetnostni sistem v prvi polovici 19. stoletja
ponedeljek, 7. november 2016, 19.00, Filozofska fakulteta (predavalnica 343), Aškerčeva 2, Lj
Po uvodni predstavitvi splošne zgodovinske slike Trsta v 19. stoletju, vse do začetka 20. stoletja, se glavnina predavanja osredotoča na delovanje dveh društev, ki v prvi polovici 19. stoletja prirejata umetnostne razstave v Trstu: Società di Minerva (1829–33) in Società triestina di Belle Arti (1840–47). Vzporedno obravnava še druge, za tisti čas aktualne tematske sklope: odzive v časopisju (L’Osservatore triestino, La Favilla), ustvarjanje slikarja Jožefa Tominca, gradbene podvige, predvsem v povezavi s slikarskim in kiparskim okrasom, ter zasebno naročništvo oz. zbirateljstvo.
Tržaški umetnostni sistem od sredine 19. stoletja do leta 1910
torek, 8. november 2016, 13.00, Filozofska fakulteta (predavalnica 343), Aškerčeva 2, Lj
V 1870-ih je med društvi, ki bolj ali manj uspešno prirejajo razstave, najpomembnejše Società di Belle Arti. Njegovo dobro desetletje trajajoče delovanje (1870–82) še zlasti zaznamuje Esposizione Agricolo–Industriale e di Belle Arti di Trieste (1871), razstava, na kateri sodeluje z lastnim paviljonom. V 1880-ih postopoma prevzema vodilno vlogo Circolo Artistico Triestino, ki deluje od leta 1885 do 1. svetovne vojne. Za umetnike iz regije je prelomnica ustanovitev Muzeja Revoltella leta 1872. Obdobje skleneta razstava savanov leta 1907 v prostorih Narodnega doma Maksa Fabianija in Beneški bienale leta 1910, na katerem skupno nastopijo italijanski tržaški slikarji.
Alessandro Quinzi
Kustos umetniške zbirke Pokrajinskih muzejev v Gorici je na Univerzi v Vidmu diplomiral iz spomeniškega varstva (1995) in dosegel specializacijo iz umetnostne zgodovine (1999). Je avtor monografije o Jožefu Tomincu (2011) ter član Inštituta za versko in socialno zgodovino iz Gorice in širšega uredniškega odbora Goriškega letnika, glasila Goriškega muzeja iz Nove Gorice. Glavna področja njegovega raziskovanja so vezana na zgodovinsko Goriško in umetniške povezave le-te s sosednjimi regijami ter na muzejsko zbirko PMG.
Organizacija: Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo; Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani