Nagrada Igorja Zabela za kulturo in teorijo 2014

Prejemnica glavne nagrade v vrednosti 40.000 Eur je Ekaterina Degot, trenutno umetniška direktorica kölnske Akademije svetovne umetnosti (Akademie der Künste der Welt), kuratorka, kritičarka in angažirana publicistka. Ena od treh štipendij (vsaka je vredna 12.000 Eur) gre, po izboru glavne nagrajenke, ruskemu aktivistu, piscu in prevajalcu Kirillu Medvedevu za njegovo založbo Svobodni marksistični tisk, ostali dve, po izboru žirije pa teoretikoma, ki raziskujeta odnos med politiko in umetnostjo: umetnostnemu teoretiku in kustosu Karlu Císařju iz Prage in umetnostnemu zgodovinarju, pesniku in prevajalcu Miklavžu Komelju iz Ljubljane.

žirija 2014:
Keti Čukrov, umetnostna teoretičarka in filozofinja (Moskva)
Apolonija Šušteršič, umetnica in arhitektka (Ljubljana)
Rainer Fuchs, kustos in namestnik direktorice Muzeja moderne umetnosti, mumoka (Dunaj)
 
Slovesna podelitev nagrad je bila 6. novembra 2014 v prostorih dunajskega združenja likovnih umetnikov Secession, ki jih je priložnostno oblikoval avstrijski umetnik Josef Dabernig, s katerim je Igor Zabel večkrat tesno sodeloval. Že popoldne so se dobitniki nagrade predstavili na konferenci, ki je potekala v prostorih Muzeja moderne umetnosti (mumok). V pogovorih s člani žirije in pod motom "Neprekinjeni dialogi" je mednarodno občinstvo imelo priložnost spoznati njihovo delo.


nagrajenka 2014

Ekaterina Degot je umetnostna zgodovinarka, kritičarka, piska in kustosinja. Trenutno je umetniška direktorica Akademie der Künste der Welt v Kölnu in profesorica na šoli fotografije Rodčenko v Moskvi. Nagrado je prejela zaradi svojega interdisciplinarnega dela kritičarke in kuratorke, primarno osredotočenega na družbeno-politične in umetnostne teme (od avantgarde do sodobne umetnosti) v Rusiji in vzhodni Evropi. Njeno kuratorsko in raziskovalno delo se osredotoča na estetska in družbeno-politična vprašanja Rusije, predvsem v post-sovjetskem času. Nedavni kuratorski projekti vključujejo: Ponedeljek se prične v soboto, First Bergen Assembly, Bergen, Norveška, 2013 (z Davidom Riffom); Umetnost po koncu sveta, diskurzivna platforma Kijevskega bienala sodobne umetnosti Arsenale, 2012; in Avditorij Moskva, v sodelovanju z Muzejem sodobne umetnosti iz Varšave, Moskva, 2011 (z Joanno Mytkovsko in Davidom Riffom). Med leti 2008-12 je bila urednica www.openspace.ru/art, neodvisne spletne revije za kulturno analizo in umetniško kritiko; je tudi so-urednica publikacije Post-Post-Soviet?: Art, Politics and Society in Russia at the Turn of the Decade (Chicago University Press, 2013).


prejemniki štipendij 2014

Karel Císař, umetnostni teoretik, kurator in profesor asistent na Akademiji za umetnost, arhitekturo in oblikovanje v Pragi, v svojem delu, kot utemeljuje žirija, izkazuje "občutljivost za družbeno-kulturne in politične podmene in za njihov vpliv na historično in sodobno kulturo in umetnost". Osrednja tema njegove raziskave so sodobne teorije interpretacije, komisijo pa je navdušilo tudi njegovo poznavanje in spretno rokovanje z različnimi umetnostnimi teorijami ter umetniškimi mediji oziroma disciplinami, od likovne umetnosti, fotografije, filma, literature, arhitekture in oblikovanja (razstava Podobe in vzori, Mestna galerija Praga, 2013).

Miklavž Komelj, umetnostni zgodovinar, pesnik in prevajalec iz Ljubljane, je delovno štipendijo dobil za svoje strastno pisanje in raziskovalno delo, v katerem preiskuje odnose med umetnostjo in politiko ter spregledano umetnost in umetnike. Komisija je kot njegov pomemben prispevek prepoznala monografijo Kako misliti partizansko umetnost?, partizansko umetnost pa je predstavil tudi na novi postavitvi stalne zbirke Moderne galerije v Ljubljani.

Eno štipendijo tradicionalno podeli nagrajenec. Tokratna nagrajenka Ekaterina Degot je nagradila Kirilla Medvedeva. Moskovski pesnik in publicist izrazite disidentske drže, je po izboru nagrajenke dobitnik delovne štipendije za svojo neprofitno založbo Svobodni marksistični tisk. Kot založbo razumejo njeni ustvarjalci, gre za izobraževali projekt, s katerim spodbujajo sodobni marksizem in kritično teorijo, politično angažirano umetnost in poezijo. Z objavami in s pobudami načenjajo vprašanja od zgodovine delavskih, socialističnih in antifašističnih skupin do ženskih, homoseksualnih in manjšinskih gibanj.

Foto: Barbara Zeidler
Foto: Barbara Zeidler