RAZSTAVLJANJE LIKOVNE UMETNOSTI NA SLOVENSKEM OD 19. STOLETJA DO DANES: 1919–1969

V tem nizu predavanj obravnavamo razvoj likovne umetnosti, likovnega razstavljanja in institucij na Slovenskem, v srednjeevropskem in tudi širšem mednarodnem okviru v letih 1919–1969. Težavno obdobje po 1. svetovni vojni je zaznamoval šok ob razpadu t. i. dvojne monarhije, ki je končal našo večstoletno vključenost v avstrijski kulturni prostor, njegove standarde in infrastrukturo. Slovenci smo bili nenadoma razbiti med več držav, v večinskem delu pa smo postali državljani novonastale, kulturno raznolike jugoslovanske monarhije, ki je dolgo ostala brez enotne in učinkovite kulturne politike. Že po par desetletjih, po pretresu 2. svetovne vojne, je centralistično monarhijo zamenjala federativna, socialistična ureditev s spet novim pogledom na kulturo in umetnost ter njuno vlogo v družbi.

Poskušali bomo razumeti, kako se v takšnem, politično naelektrenem okolju likovna umetnost in razstavljanje pojavljata in uveljavljata. Ukvarjali se bomo z razmerjem med razstavo in umetnostjo ter ugotavljali, kakšne razstave so pri nas uspešne oziroma kje se pri razstavljanju najpogosteje zalomi. Pozorni bomo na to, kdo organizira in/ali financira razstave in zakaj. Rdeča nit predavanj bo obravnava izbranih primerov razstavljanja. Kako so, denimo, razstavljali Avgust Černigoj, Neodvisni, Skupina OHO in zakaj so razstavljali tako, kot so? Spraševali se bomo, kako in zakaj je po 2. svetovni vojni prišlo do pospešene institucionalizacije sodobne umetnosti in razrasti cikličnih razstav? Ob tolmačenju konkretnih primerov se nam bodo sproti razkrivali notranja logika in principi delovanja slovenskega umetnostnega sistema. 

Beti Žerovc, vodja programa

PETAR PRELOG

Nova umetnost pred javnostjo: razstave na Hrvaškem med svetovnima vojnama
1. marec 2021, 16.30, spletno predavanje
Več
Video posnetek pogovora  (v hrvaščini)