RAZSTAVLJANJE LIKOVNE UMETNOSTI NA SLOVENSKEM OD 19. STOLETJA DO DANES: 19. STOLETJE

V sodelovanju z Oddelkom za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vabimo na niz javnih predavanj v okviru seminarja Umetnost za skupnostno rabo, ki bo v letošnjem in naslednjih letih potekal pod naslovom Razstavljanje likovne umetnosti na Slovenskem od 19. stoletja do danes.

V okviru cikla bomo nekaj let obravnavali razvoj razstavljanja in likovnih institucij na Slovenskem, v srednjeevropskem in tudi širšem mednarodnem okviru. Začeli bomo v prvi polovici 19. stoletja, z začetki modernega razstavljanja pri nas in se nato pomikali skozi razvoj razstavljanja in likovne institucionalizacije vse do danes. Obravnavali bomo različne vidike razstavljanja – institucije, postavitve, umetnine, občinstvo itd. – in poskušali razumeti, kako in zakaj se pri nas razstavljanje pojavlja in uveljavlja. Ukvarjali se bomo z razmerjem med razstavo in umetnostjo ter ugotavljali, kakšne razstave so pri nas uspešne in kje se pri razstavljanju najpogosteje zalomi. Pozorni bomo na to, kdo organizira in/ali financira razstave in zakaj. Razmišljali bomo o tem, kakšna je bila vloga razstave v nacionalističnih in političnih diskurzih 19. in 20. stoletja ter kakšna je danes.

Rdeča nit predavanj bo obravnava izbranih fenomenov institucionalizacije umetnosti, predvsem razstav ter načinov razstavljanja. Spraševali se bomo, kako so, denimo, razstavljali Mihael Stroj, Anton Karinger, Ivana Kobilca, Rihard Jakopič, Avgust Černigoj, Neodvisni, Skupina OHO in zakaj so razstavljali, tako kot so? Kako se je odvila pospešena institucionalizacija sodobne umetnosti po drugi svetovni vojni in zakaj se nam je »zgodil« pravi val bienalnih manifestacij v 1970-ih in 1980-ih? Zanimalo nas bo, kakšna je vloga kustosov pri razstavah in kakšne spremembe prinesejo v slovensko razstavljanje sodobne kuratorske prakse? Ob tolmačenju konkretnih primerov se nam bodo sproti razkrivali notranja logika in principi delovanja slovenskega umetnostnega sistema.

V prvem letu seminarja bomo obravnavali 19. stoletje, ki tudi na Slovensko prinese široko uvajanje splošnega in poklicnega šolstva, to pa vključuje tudi pouk risanja v različnih oblikah (kar omogoči zaposlitev ali dodaten zaslužek številnim slikarjem). Počasi se uveljavi meščansko naročništvo in zbirateljstvo, ustanovljena je prva institucija, ki zbira in hrani (tudi) likovno umetnost, Kranjski deželni muzej. V 1860-ih pride tudi do kontinuiranega razstavljanja sodobne umetnosti na skupinskih razstavah v ljubljanski Kazini, ki sproži tudi vedno bolj skrbno poročanje o umetnosti in umetnostnih dogodkih v kranjskih medijih.

Ker zastavitev umetnostnega sistema v 19. stoletju, tako nasploh kot znotraj držav in dežel, predstavlja osnovo sodobnega umetnostnega sistema (oziroma nacionalnih umetnostnih sistemov) in se številne prakse sistemskega delovanja pozneje ne uvajajo na novo, temveč se le spreminjajo in nadgrajujejo, je dobro razumevanje začetkov nujno za razumevanje razvoja tako umetnostnega sistema kot umetnosti tudi v 20. stoletju in vse do danes. Povezave likovnih institucij z razvojem modernih in nacionalnih držav ter s fenomeni, kot je naraščajoča sekularizacija, globalizacija ali turizem, so bistvene za razumevanje, zakaj so stvari na umetnostnem področju takšne, kakršne so, in zakaj se vse do danes umetnostni sistem tako zelo uspešno krepi in razrašča. Kot je v lucidni študiji Marketing Modernism in Fin-de-Siècle Europe pokazal Robert Jensen, estetski modernizem že v svojih začetkih ni proizvedel le korpusa umetnin in množice »-izmov«, temveč tudi korpus institucij, matrico praks, ki so bile za razliko od umetnosti skoraj brez odpora sprejete pri evropskem in ameriškem likovnem občinstvu.

Beti Žerovc, vodja programa

NATAŠA IVANOVIĆ

Opazovalec in območja gledanja na prelomu 18. v 19. stoletje v habsburški monarhiji: Krajina, ujeta v grafiko Lovra Janše (1749–1812)
torek, 25. oktober 2016, 13.00, Filozofska fakulteta (predavalnica 343), Aškerčeva 2, Ljubljana
Video posnetek
Več
 

ALESSANDRO QUINZI

Tržaški umetnostni sistem v prvi polovici 19. stoletja
ponedeljek, 7. november 2016, 19.00, Filozofska fakulteta (predavalnica 343), Ljubljana
Video posnetek

Tržaški umetnostni sistem od srede 19. stoletja do leta 1910
torek, 8. november 2016, 13.00, Filozofska fakulteta (predavalnica 343), Ljubljana
Video posnetek
Več
 

IVANA MANCE

Slovnik umjetnikah jugoslavenskih (1858) Ivana Kukuljevića Sakcinskega: Prvi leksikon hrvaške in slovenske umetnosti
torek, 29. november 2016, 13.00, Filozofska fakulteta (343), Aškerčeva 2, Ljubljana
Video posnetek (v angleščini)
Več
 

IRENA KRAŠEVAC

Društvo umetnosti – razstave in organiziranje likovnega življenja v Zagrebu 19. stoletja
ponedeljek, 12. december 2016, 19.00, Filozofska fakulteta (predavalnica 343), Ljubljana
Video posnetek (v hrvaškem jeziku)

Začetki umetniškega šolanja v Zagrebu 19. stoletja – Od risarske šole do Kraljeve deželne moške obrtne šole
torek, 13. deceber 2016, 13.00, Filozofska fakulteta (predavalnica 343), Ljubljana
Video posnetek (v hrvaškem jeziku)
Več
 

RENATA KOMIĆ MARN

Umetnostni trg na Kranjskem v tretji četrtini 19. stoletja na primeru zbirateljskih praks Edvarda viteza pl. Strahla (1817–1884)
ponedeljek, 9. januar 2017, 19.00, Filozofska fakulteta (343), Aškerčeva 2, Lj
Video posnetek

Strahlova galerija v Stari Loki v kontekstu razstavne dejavnosti na Kranjskem v tretji četrtini 19. stoletja
torek, 10. januar 2017, 13.00, Filozofska fakulteta (343), Aškerčeva 2, Lj
Video posnetek
Več

Organizacija: Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo in Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani