UMETNOST ZA SKUPNOSTNO RABO: SPOMENIK, PERFORMANS, OBRED, TELO

SEMINAR 2015/16

05.10.2015 - 12.01.2016

V sodelovanju z Oddelkom za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vabimo na serijo javnih predavanj v okviru seminarja Umetnost za skupnostno rabo, ki v letošnjem letu poteka pod naslovom Spomenik, performans, obred, telo. Predavanja potekajo v angleščini.

Seminar obravnava dva prepoznavna umetnostna pojava v Jugoslaviji in njenih državah naslednicah: performans in monumentalne spomenike, povezane z 2. svetovno vojno. Obravnava zajema obdobje od konca 19. stoletja vse do danes; osredotoča se na šestdeseta in sedemdeseta leta, ko sta obe praksi na višku.

Glavni predmet seminarja so monumentalni spomeniki, posvečeni dogodkom med 2. svetovno vojno. Ti spomeniki imajo lahko zelo različne pojavnosti in jih je težko enotno opredeliti. Najambicioznejši projekti obeleževanja lahko vključujejo številne objekte različnih namembnosti, med drugim kulturne ali regijske centre (npr. spominski dom v Kolašinu, spomenik na Petrovi gori), ali velikopotezno posegajo v krajino (npr. obeležen in urejen sistem sprehajalnih in rekreacijskih poti na Poti spominov in tovarištva v Ljubljani). Zdi se, da nas danes še posebej navdušujejo monumentalni objekti, ki so izjemnih dimenzij, težijo k zelo izčiščenim formam ali k abstrakciji in so postavljeni v odmaknjeno naravo (npr. spomenika v Tjentištu in na Mrakovici/Kozara). Tradicija gradnje tovrstnih spomenikov je še danes izjemno živa, le da nastajajo spomeniki na drugačnih ideoloških izhodiščih (npr. Park spomina Teharje, še neizgrajeni Spomenik žrtvam vseh vojn v Ljubljani).

Zelo impresivno poglavje jugoslovanske umetnosti predstavljajo tudi raznolike performativne umetniške prakse. Jugoslovanski ustvarjalci performansa (Marina Abramović, Skupina OHO, Sanja Iveković idr.) so bili dobro informirani in zelo dobro mednarodo povezani; pomembni tuji predstavniki te umetnostne zvrsti so prihajali v Jugoslavijo na obiske ali na umetnostne dogodke (Gina Pane, Ana Mendieta, Joseph Beuys, Walter de Maria idr.). Jugoslovanski performans izredno težko postavimo na skupni imenovalec, čeprav se ga je sčasoma oprijela posplošena oznaka, da je izrecno političen. V povezavi z našo temo se zdita zanimivi dejstvi, da nekateri ključni umetniki performansa izhajajo iz družin pomembnih funkcionarjev oziroma osebnosti v povojni Jugoslaviji ter da se to v njihovih biografijah izrecno poudarja.

Sopostavitev monumentalnega spomenika in performansa se lahko zdi nenavadna, saj na prvi pogled nimata nič skupnega. V oči bijejo razlike v samem mediju, namenih, različnih občinstvih. Vendar analiza pokaže tudi vrsto stičnih točk in podobnosti: obe praksi sta bili na vrhuncu praktično v istem času; pri obeh so močno prisotne ritualne dimenzije in obe izjemno aktivno vključujeta telo; obe imata veliko moč vzbujanja intenzivnega doživljanja in vzpostavljanja identitete; obe povsem premišljeno in načrtno posegata po skrajnostih.

Po razpadu Jugoslavije so bili spomeniki NOB pogosto verbalna in fizična tarča obračunavanj, vendar tudi pozitivna fascinacija z njimi v zadnjih letih vztrajno narašča. Morda je vzrok fascinacije za mnoge nenavaden videz spomenikov, ki včasih nastopa v povezavi z romantično očaranostjo nad socialističnimi ruševinami. Nekatere pa begajo vprašanja, kako je bilo mogoče množično uveljavljati modernistična načela in priti do izjemnih rezultatov prav v monumentalni javni spomeniški praksi, ki praviloma nikjer ni bila naklonjena široki rabi dosledno izpeljanih modernističnih pristopov, in to prav v okolju, na katerega se danes lepi oznaka totalitarnosti. Ker so za tovrstne spomenike toliko kot umetniki »odgovorni« njihovi naročniki, se postavlja vprašanje, zakaj so ti ravnali, kot so.

Beti Žerovc, vodja programa


PROGRAM


SONJA LEBOŠ

Bogdan Bogdanović - Arhitektura kot aplikativna antropologija
Ponedeljek, 5. oktober 2015, ob 18.00, Filozofska fakulteta (FF), Ljubljana
Video posnetek predavanja (v angleščini)

Več
 


HEIKE KARGE

Spomin v kamnu – okameneli spomin? Spomeniki in spomin na 2. svetovno vojno v Jugoslaviji
Ponedeljek, 9. november 2015, ob 12.00, FF
Video posnetek (v angleščini)

Biografije spomenikov – Primer Jasenovac
Ponedeljek, 9. november 2015, ob 18.00, +MSUM

Video posnetek (v angleščini)

Več
 


SANJA HORVATINČIĆ

Genealogija forme. Pregled tipologije spomenikov NOB-ja, revolucije in delavskega gibanja na Hrvaškem
Torek, 10. november 2015, ob 13.00, FF
Video posnetek (v angleščini)

Smisel in možnost spomenika. Umetniška produkcija in kritiška recepcija spomenikov v socialistični Jugoslaviji
Sreda, 11. november 2015, ob 18.00, +MSUM
Video posnetek (v angleščini)
Več
 


BOJANA PEJIĆ

Nastajanje komunističnega telesa: Politika reprezentacije in prostorsko umeščanje oblasti v SFR Jugoslaviji (1945–1991)

Prvo predavanje: Telo na delu
Ponedeljek, 16. november 2015, ob 13.00, FF
Video posnetek (v angleščini)

Drugo predavanje: Produkcija neznane junakinje
Torek, 17. november 2015, ob 18.00, +MSUM
Video posnetek (v angleščini)
Več
 


MECHTILD WIDRICH

Prvo predavanje: Delegirani performans, delegirana arhitektura
Ponedeljek, 11. januar 2016, Filozofska fakulteta
Video posnetek (v angleščini)

Pogovor Beti Žerovc in Mechtild Widrich o performativnih spomenikih 
Torek, 12. januar 2016, Muzej sodobne umetnosti Metelkova
Video posnetek (v angleščini)

Drugo predavanje: Performativni spomeniki
Torek, 12. januar 2016, Muzej sodobne umetnosti Metelkova
Video posnetek (v angleščini)
Več


e-novice