Podelitev nagrade Igorja Zabela 2022

18.11.2022

Umetnostna zgodovinarka in kuratorka Bojana Pejić, ki je pomembno zaznamovala naš pogled na povojno umetnost vzhodne Evrope, je prejemnica letošnje nagrade Igorja Zabela za kulturo in teorijo. Štipendije nagrade Igorja Zabela 2022 prejmejo: Oksana Briukhovetska, Alina Șerban in Antonina Stebur.

Slavnostna podelitvev nagrade Igorja Zabela za kulturo in teorijo 2022 je potekala v petek, 18. novembra 2022, ob 20.00 v ljubljanski Cukrarni. Dogodek in pogovor s prejemniki_cami nagrade in štipendij je vodila novinarka Ksenija Horvat.

Foto: Nada Žgank

O NAGRADI

Nagrada Igorja Zabela za kulturo in teorijo se za izjemne dosežke podeljuje kustosom, umetnostnim zgodovinarjem, teoretikom, piscem in kritikom, katerih delo podpira, razvija ali raziskuje področje vizualne umetnosti in kulture srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Pobudnik nagrade, poimenovane po slovenskem kustosu in umetnostnem zgodovinarju Igorju Zabelu (1958–2005), je ERSTE sklad z Dunaja. Od leta 2008 jo bienalno podeljuje z Društvom Igor Zabel za kulturo in teorijo iz Ljubljane. 

Nagradni sklad, ki znaša 76.000 eur, uvršča nagrado Igorja Zabela med najprestižnejša priznanja za kulturne dejavnosti na področju srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope.

Prejemnika glavne nagrade in treh štipendij izbere tričlanska mednarodna žirija na osnovi predlogov 10 nominatorjev.

NAGRAJENKA 

Mednarodna žirija je nagrado Igorja Zabela za kulturo in teorijo 2022 podelila umetnostni zgodovinarki in kuratorki Bojani Pejić (rojena 1948 v Beogradu, živi v Berlinu) za njeno vseživljenjsko raziskovanje konstitutivnih elementov vzhodnoevropske umetnosti in kulture. 

Njena besedila in zlasti njene kompleksne mednarodne razstave, kot sta After the Wall: Art and Culture in Post-Communist Europe (1999–2001) in Gender Check: Femininity and Masculinity in the Art of Eastern Europe (2009–2010), so odmevale po vsem svetu, saj ključno prispevajo k našemu razumevanju umetnosti v času državnega socializma, ob tem pa tudi kritično analizirajo postsocialistično kulturo po letu 1989. Značilnosti vzhodnoevropskih držav oziroma načine, kako njihova umetnost razkriva zgodovino, nacionalizem in politiko spolov v regiji, raziskuje bodisi v sodelovanju s transnacionalnimi kolektivi bodisi samostojno. Njena besedila in razstave pa ponujajo dognanja, dragocena tudi onkraj razmišljanj o vzhodni Evropi: dajejo znanje o umetnosti, družbi in strukturah moči, pomembno za občinstvo po vsem svetu. Bojana Pejić nas s svojim delom vabi v nikoli zaključen kritični proces. Je premišljevalka z odločnimi stališči, vešča tudi združevanja mnogih raziskovalk in raziskovalcev v skupnost različnih glasov. Ustvarjalka kompleksnih in pronicljivih projektov. Umetnostna zgodovinarka in hkrati aktivistka, ki ji akademski svet ne zadošča. Spodbuja nas, naj znova preučimo našo preteklost, da bi spremenili našo skupno prihodnost.

foto: Sveta Janać
foto: Sveta Janać

Prejemnice štipendij

Oksana Briukhovetska, umetnica, kuratorka in piska o umetnosti (Kijev / Michigan, ZDA), za njen neizmeren prispevek k umetniškemu in aktivističnemu življenju v Ukrajini in širše. V svojem delu, utemeljenem na različnih raziskovalnih, kuratorskih, umetniških in aktivističnih metodah, združuje polifonijo glasov, spodbuja procese demokratizacije v najzahtevnejših okoliščinah ter dviguje feministično zavest.

foto: osebni arhiv
foto: osebni arhiv

Alina Șerban, umetnostna zgodovinarka, piska o umetnosti, kuratorka in urednica (Bukarešta), za njeno izjemno raziskovalno dejavnost in sposobnost oblikovanja samoorganiziranih skupnosti in platform, ki združujejo srednje- in vzhodnoevropske raziskovalce, praktike in kulturne delavce ter razvijajo nove transnacionalne in transkulturne poglede ter terminologijo za doslej premalo razvite ali marginalizirane tematike.

foto: Dan Vezentan
foto: Dan Vezentan

Antonina Stebur, kuratorka, piska o umetnosti in raziskovalka (Minsk / trenutno živi med Poljsko in Nemčijo), za njeno navdihujočo moč odpora, zavezanost dekolonizaciji beloruske umetnosti in prepričanje, tako zelo prisotno v njenih besedilih, predavanjih, sodelovanjih in kuratorskih projektih, da je umetnost praktično orodje politične imaginacije.

foto: Eugenia Babskaya
foto: Eugenia Babskaya

ŽIRIJA IN NOMINATORJI

ŽIRIJA 2022

Marta Dziewańska, filozofinja in kuratorka, Kunstmuseum Bern

Ahmet Öğüt, umetnik, Berlin/Amsterdam

Tomáš Pospiszyl, umetnostni zgodovinar in kurator, Praga

NOMINATORJI 2022

Luchezar Boyadjiev • Olga Chernysheva • Anetta Mona Chisa • iLiana Fokianaki • Dóra Hegyi • Inga Lāce • Lena Prents • Kate Sutton • Ovidiu Ţichindeleanu • Klara Kemp-Welch


Partnerja dogodka: ERSTE sklad in MGML / Cukrarna

e-novice