Ivana Bago: Jugoslovanski fanonizem v treh (razstavnih) dejanjih: 1950/1972/1989

Marca 1950 je Palača de Chaillot v Parizu, kjer domuje Nacionalni muzej francoskih spomenikov, gostila razstavo L'art médiéval yougoslave (Jugoslovanska srednjeveška umetnost), prvo veliko uradno predstavitev jugoslovanske umetnosti na Zahodu po vojni. Razstava, pod vodstvom pisatelja Miroslava Krleže, se je iz manjše predstavitve srbskih in makedonskih srednjeveških fresk razvila v polemično odkritje izgubljene »južnoslovanske civilizacije« in utrditev mesta Jugoslavije v svetovni zgodovini po njeni izključitvi iz Informbiroja leta 1948. Na predavanju to razstavo obravnavamo kot glavni primer jugoslovanskega fanonizma, deklaracijo jugoslovanske kulturne in politične avtonomije v odnosu do Vzhoda in Zahoda ter napoved njene vodilne vloge v gibanju neuvrščenih v 1960-ih. Kot primer tovrstnih jugoslovansko-fanonističnih izjavljanj, ki so vztrajale še celo v radikalno spremenjenih zgodovinskih okoliščinah 1970-ih in 1980-ih, obravnavamo še dve drugi razstavi – konceptualno kuratorsko intervencijo Poštne pošiljke (Zagreb, 1972) in vsejugoslovansko srečanje umetnikov v okviru razstave Jugoslovanska Documenta (Sarajevo, 1989). Vse tri razstave tvorijo nekakšen dialektični trikotnik, tezo, negacijo in (neuspešno) sintezo, obenem pa označujejo ključne točke jugoslovanske zgodovinske usode.

Predavanje poteka v angleščini in je del seminarja Razstavljanje likovne umetnosti na Slovenskem od 19. stoletja do danes, ki ga organizirata Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Društvo Igor Zabel. Podpora: ERSTE sklad

Pogovor z Ivano Bago moderira Beti Žerovc, vodja seminarja Umetnost za skupnostno rabo, Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta, UL.

Ivana Bago je neodvisna raziskovalka, piska in kuratorka iz Zagreba. Skupaj z Antonio Majačo je leta 2009 ustanovila Delve – Inštitut za trajanje, kraj in spremenljivke. Objavila je vrsto besedil o sodobni umetnosti, predvsem o konceptualni umetnosti, zgodovini razstavljanja in kuriranja, performansu, feminizmu, (post)jugoslovanski umetnosti ter umetnostnemu zgodovinopisju po letu 1989. Je prejemnica štipendije Igorja Zabela 2020. Trenutno pripravlja knjižno delo Yugoslav Aesthetics: Monuments to History's Bare Bones ter raziskovalni in založniški projekt Meeting Points: Documents in the Making o delu in osebnem arhivu Sanje Iveković.