Jugoslovanski spomeniki, povezani s 1. svetovno vojno (1918–41) | simpozij

18.10.2018
Ivan Meštrović, Spomenik neznanemu junaku, Avala, Beograd, 1938 (vir: Wikipedia)
Ivan Meštrović, Spomenik neznanemu junaku, Avala, Beograd, 1938 (vir: Wikipedia)

Ljubljana, 18. in 19. oktober 2018

Danes se spomenike, povezane s 1. svetovno vojno, ki so nastali v medvojni Jugoslaviji, praviloma obravnava ločeno, v okvirih držav naslednic. Simpozij bo poskušal predstaviti čim bolj celovito sliko te produkcije in zarisati njene skupne značilnosti, a obenem tudi razlike, v veliki meri pogojene z zelo raznolikimi lokalnimi tradicijami komemoriranja in postavljanja obeležij.
    Drugi cilj simpozija je razmislek o tem, kako so se v spomenike vpisovale težnje po krepitvi skupne jugoslovanske identitete, vzpostavljanju kolektivnega imaginarija in čim bolj enotni, prepoznavni vizualni podobi mlade države. Jugoslavija je imela na tem področju precejšnje težave, ki jim niso botrovale le notranje mednacionalne in politične napetosti ter nedomišljena državna kulturna politika, temveč tudi pomanjkanje združujočih skupnih zgodb in spominov. Ker so se jugoslovanski narodi pred združitvijo pogosto znašli v antagonističnih političnih taborih, so zgodbe iz preteklosti na mlado državo lahko učinkovale celo skrajno razdiralno.
    Tudi produkcija spomenikov, posvečenih vojnim dosežkom in padlim v 1. svetovni vojni, je bila kočljiva, saj so se v isti državi znašli tako zmagovalci kot poraženci, borce z ene in druge strani se je sočasno pokopavalo in se jih spominjalo. Spomeniki, ki običajno neposredno in glasno pripovedujejo, da mrtvi niso padli zaman in živi živijo vrednote, za katere so se borili, niso bili mogoči. Iskrena ali pragmatična solidarnost je zmagovalce vsaj na začetku omejevala, da bi se prosto razmahnili v evforičnem, zmagoslavnem narativu. Še toliko bolj je bila omejena stran poražencev, saj se je zgodilo ravno obratno od tega, za kar se je borila, in smrti preštevilnih padlih nikakor ni bilo mogoče osmisliti.


Program

TOMAŽ BREJC: Ideje, termini, razstave in slike iz začetkov modernizma

Prvo predavanje: Apologija moderne umetnosti
15. januar 2018, 19.00, Filozofska fakulteta (soba 343), Aškerčeva 2, Ljubljana
Video posnetek

Drugo predavanje: Impresija, štimunga, vživetje in izraz
16. januar 2018, 19.00, Filozofska fakulteta (soba 343), Aškerčeva 2, Ljubljana
Video posnetek

Več


KATJA MAHNIČ

Josip Mantuani in zbirka slik Deželnega muzeja za Kranjsko (1909−24)
torek, 9. januar 2018, 14.30, Filozofska fakulteta (soba 343), Aškerčeva 2, Ljubljana
Video posnetek

Več


GUDRUN DANZER

Umetnostni sistem v Gradcu od ustanovitve Štajerskega umetnostnega društva leta 1865 do konca avstro-ogrske monarhije leta 1918, 1. del

ponedeljek, 4. december 2017, 19.00, Filozofska fakulteta (soba 343), Aškerčeva 2, Ljubljana
Video posnetek (v angleščini)

Umetnostni sistem v Gradcu od ustanovitve Štajerskega umetnostnega društva leta 1865 do konca avstro-ogrske monarhije leta 1918, 2. del
torek, 5. december 2017, 19.00, Filozofska fakulteta (soba 343), Aškerčeva 2, Ljubljana
Video posnetek (v angleščini)

Več


MICHELLE FACOS

Umetniki, razstave in institucije v Združenih državah 1890−1918

ponedeljek, 6. november 2017, 19.00, Filozofska fakulteta (soba 343), Aškerčeva 2, Ljubljana
Video posnetek  (v angleščini)

Umetniki, razstave in institucije v Skandinaviji 1890−1918
torek, 7. november 2017, 19.00, Filozofska fakulteta (soba 343), Aškerčeva 2, Ljubljana
Video posnetek (v angleščini)

Več


GAŠPER CERKOVNIK

Društvo za krščansko umetnost v Ljubljani
ponedeljek, 23. oktober 2017, 12.00, Filozofska fakulteta (soba 343), Aškerčeva 2, Ljubljana

Video posnetek

Več


Prizorišče: Moderna galerija, Cankarjeva 15, Ljubljana

Simpozij je posvečen Špelci Čopič (1922–2014), poznavalki in interpretinji slovenskega in jugoslovanskega kiparstva ter javnih spomenikov v 20. stoletju. Spomnili se je bomo tudi s priložnostno spominsko vitrino.

Organizator: Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Simpozij je del seminarja Umetnost za skupnostno rabo.

Partnerja: Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo in Moderna galerija.
Simpozij se pridružuje mednarodnemu projektu in razstavi Vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji (1929–41), ki se bo v Moderni galeriji odprla spomladi 2019.

e-novice