Dve predavanji Heike Karge: Spomin v kamnu – okameneli spomin? & Biografije spomenikov – Primer Jasenovac

V sodelovanju z Oddelkom za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete in +MSUM vabimo na dve javni predavanji Heike Karge, ki bosta v okviru seminarja Umetnost za skupnostno rabo - Spomenik, performans, obred, telo potekali v ponedeljek 9. novembra 2015 na Filozofski fakulteti in v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova.
Predavanji bosta v angeščini.

Spomin v kamnu – okameneli spomin? Spomeniki in spomin na 2. svetovno vojno v Jugoslaviji
Ponedeljek, 9. november 2015, ob 12.00, Filozofska fakulteta

V predavanju obravnavam javne prakse spominjanja na 2. svetovno vojno ali, bolje, na NOB v Jugoslaviji. Pri tem se osredotočam na petdeseta in šestdeseta leta 20. stoletja, ko je bila postavljena večina številnih spomenikov vojni, padlim borcem in žrtvam v Jugoslaviji.

V strokovnem dizkurzu se pogosto ponavlja, da je bil uraden jugoslovanski jezik spominjanja na 2. svetovno vojno zelo omejen in kontroliran. Osredotočal se je na ustanovna državna mita o »bratstvu in enotnosti« ter »socialistični revoluciji«. Vendar analiza spominskih praks na različnih ravneh jugoslovanske družbe (od krajevne do centralne) pokaže, da so te prakse – čeprav je imela elita komunistične partije enostranski »nadzor nad pomenom« – dopuščale številne in zelo raznolične oblike družbene izmenjave, komuniciranja in posredovanja. Če h kulturi skupinskega spominjanja na vojno v Jugoslaviji pristopimo s tega gledišča, lahko osvetlimo vidike delovanja in ustvarjalnosti posameznih akterjev, ki niso nujno delovali v nasprotju s političnimi elitami, pač pa pogosto kot njihov del ali mimo njih. V predavanju bom te misli ponazorila na dveh primerih. Najprej si bomo ogledali to, čemur pravim krajevni vojni spomeniki, to so spomeniki, postavljeni na mestni in vaški ravni. Povprašala se bom po njihovih pomenih, oblikah umetniškega izraza in uradnih kritikah, ki so jih bili deležni. Potem bomo obravnavali dejavnost in polom centralne ustanove s sedežem v Beogradu, ustanovljene za izgradnjo »vsejugoslovanskih spomenikov«, med drugim tistih na sremski fronti in Sutjeski ter v Jasenovcu.

Biografije spomenikov – Primer Jasenovac
Ponedeljek, 9. november 2015, ob 18.00, +MSUM

V predavanju obravnavam nastajanje lieu de mémoire (prostora spomina) Jasenovac. Začnem na začetku petdesetih let 20. stoletja, tj. v desetletju pred končno dograditvijo Bogdanovićeve »kamnite rože«. Pokazala bom, da je bil Jasenovac težavno spominsko mesto. Po eni strani je motil uradno propagirano zgodbo o »bratstvu in enotnosti« ter o »socialistični revoluciji«, po drugi je tabuizirano število tamkajšnjih žrtev v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja odlagalo ter vplivalo na obliko umetniških in arhitekturnih izrazov vsakega predloga za spomenik v Jasenovcu – tako nerealiziranih kot tudi končno realiziranega. Obravnavala bom različne dejavnike, ki so bili vključeni v »rojstvo« spominskega prostora Jasenovac. Med njimi niso bili le krajevne in centralne organizacije Zveze borcev NOV ter umetniki, ampak tudi komisije nekdanjih zapornikov, službe za zaščito spomenikov in preživeli taboriščniki.

Heike Karge je docentka na Katedri za zgodovino jugovzhodne in vzhodne Evrope na Univerzi v Regensburgu. Doktorirala je leta 2006 z raziskavo o spominski kulturi in spominskih praksah v socialistični Jugoslaviji, ki se tičejo 2. svetovne vojne (Sećanje u kamenu – okamenjeno sećanje? Biblioteka XX Vek, Beograd, 2014). Področje njenega raziskovalnega zanimanja sta kulturna in socialna zgodovina 20. stoletja v vzhodni in jugovzhodni Evropi. Trenutno preučuje zgodovino živčnih zlomov vojakov v vojnem času, kot se kaže v jugoslovanski družbi od 1. svetovne vojne naprej.

Organizacija: Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo; Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; Muzej sodobne umetnosti Metelkova
Podpora: ERSTE sklad