arhitektura ≠ umetnost: Alen Ožbolt & Elke Krasny

Četrtek, 19. november 2015, ob 18.00, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Grad Fužine, Pot na Fužine 2, Ljubljana

V četrtek, 19. novembra, vas ob 18.00 vabimo na predavanji Alena Ožbolta in Elke Krasny v okviru programa arhitektura ≠ umetnost. V predavanjih se bomo posvetili vprašanjem na kakšen način sodobna arhitektura vstopa v polje vizualne umetnosti, in obratno, kaj se pri tem prevajanju izgublja in kaj pridobiva; in kako srečevanje umetnosti in arhitekture vpliva na samo pojmovanje in redefiniranje umetniške in arhitekturne prakse. Predavanji bosta v slovenščini in angleščini.

Alen Ožbolt: Prostori in razmerja med arhitekturo in kiparstvom
Kako se v času zaostrene krize lahko brez pomislekov sprašujemo o različnih razmerjih med arhitekturo in umetnostjo? Zagata ni niti malo moralistična, je čisto temeljna, etična. In seveda tudi teoretska, je zagata teorije. 
Medtem ko je v 20. stoletju in še naprej kip prehodil dolgo pot (od telesa do predmeta, od vertikale do horizontale, od volumna do prostora, od mase do dematerializacije itn.), ko je skulptura (npr. minimalizem) bila lahko vse bolj podobna (modernistični) arhitekturi, ko se je v kip lahko vstopilo, je arhitektura vse bolj – zaradi izjemnih 3D orodij in tehnoloških možnosti novih materialov – povzemala, prevzemala »majhne« kiparske forme zgodovinskih avantgard in jih povečevala v hiše, muzeje in palače.
Če kiparstvo in arhitekturo kot hibridno, prepleteno, »nečisto« vedno težje razločujemo po obliki, velikosti, prostorsko, ju potem lahko ločimo le še po namembnosti? In če ta prostor vmes – prostor obojega, hibridni prostor – res obstaja, je zares odprt in tudi potencialen?

Elke Krasny: Kuriranje arhitekture/kuriranje umetnosti: sodobna srečevanja
Čeprav je dandanes zgodovinopisje kuriranja sodobne umetnosti že precej obdelano in je zgodovinopisje arhitekturnega kuriranja v hitrem porastu, so poskusi skupnega zgodovinopisnega projekta redki. V predavanju bom identificirala ključne momente v kuriranju razstav in projektov glede na srečevanje umetnosti in arhitekture; pri tem bom locirala razlike, protislovja in možna zavezništva za prihodnja srečevanja arhitekture in umetnosti.

Alen Ožbolt (Ljubljana) je umetnik in profesor kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Med leti 1984–95 je deloval v umetniški skupini Veš slikar svoj dolg (V.S.S.D.), od leta 1996 pa samostojno. V vrsti del eksplicitno obravnava razmerje med umetniškim delom in prostorom; kot umetnik vstopa v javni prostor – tudi gverilsko ali pa celo z intenco izobraževanja o možnostih kipa v javnem prostoru (Ensembles – prostorski rebusi / Kamen na nebu, 2008). Alen je objavil več avtorskih »vizualnih esejev« in besedil o umetnosti, umetniških prostorih in pojavih ter nekaj umetniških publikacij. Leta 2003 je prejel nagrado Prešernovega sklada.

Elke Krasny (Dunaj) je teoretičarka kulture, kustosinja in profesorica na dunajski Akademiji likovnih umetnosti. Področja njenega delovanja in raziskovanja so kritične in družbenoangažirane umetniške prakse, arhitektura in prostorske prakse, urbana epistemologija, postkolonialna teorija in feministično zgodovinopisje. Med njenimi nedavnimi odmevnimi kuratorskimi projekti je tudi Hands-on Urbanism 1850-2012. The Right to Green (Architekturzentrum, Dunaj, 2012), ki je bil leta 2012 vključen na Bienale arhitekture v Benetkah.

Organizacija: Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje ter s podporo ERSTE sklada.