arhitektura ≠ umetnost: Josef Dabernig & Sonja Leboš

06.10.2015

Začenjamo nov niz predavanj o razmerju med arhitekturo in umetnostjo.

Skupaj s Centrom in Galerijo P74 ter Kinom Šiška vas v torek, 6. oktobra 2015, vabimo na Dvojni program s priznanim avstrijskim umetnikom in filmskim ustvarjalcem Josefom Dabernigom. V Ljubljani bo predstavil svoje najnovejše kratke filme ter v tandemu s teoretičarko Sonjo Leboš predaval v sklopu programa arhitektura ≠ umetnost.

arhitektura ≠ umetnost (predavanji v angleščini)
Torek, 6. oktober 2015, ob 18.00, Kino Šiška, Trg Prekomorskih brigad 3, Lj.

Josef Dabernig: (Arhitekturna) mreža kot konstitutivni element filmske naracije

Stadioni, hotelski interiêrji, jedilni vagon na vlaku, bazeni, kazino, telovadnica, urbana zmešnjava na obrobju mesta, avtocestni mostovi z rečnim obrežjem v ozadju ali odljudna in klavstrofobična skalnata jama na poti v odročno gorsko kočo. V mojih filmih arhitektura in pokrajina uokvirjata večinoma enostavna dejanja, ki jih izvaja skupina prijateljev in sorodnikov. Ob zbirki teh prizorišč se postavlja vprašanje, ali gre pri konstrukciji podobe, povezani z njimi, za okvir zgodbe ali za material, ki je konstitutiven za naracijo samo.

Pred predavanjem bo prikazan Dabernigov najnovejši film Zlaté Piesky Rocket Launch (2015, 10 min).

Sonja Leboš: Trdna nematerialnost se ne stopi

Prek vrste primerov (iz filma, arhitekture in umetnosti v javnem prostoru) želim pokazati, da kompleks umetnosti in arhitekture, kot pravi Hal Foster, sicer nosi breme imagističnega okolja, ki človeku odreka njegovo potrebo po reorganizaciji in ponovni prisvojitvi tega, kar so mu dali vsemogočni ikonski arhitekti, a v nekih trenutkih ta kompleks pokaže programsko kvaliteto umetnosti in arhitekture, ki jo deloma opiše Umberto Eco v Odprtem delu. To je lastnost umetnosti in arhitekture, da ne delata čudežev, pač pa organizirata naš (ne)materialni svet oziroma svetove.


Josef Dabernig (Dunaj) je vizualni umetnik in filmar. Diplomiral je iz kiparstva na Akademiji likovnih umetnosti na Dunaju (1981), a je kasneje svojo umetniško prakso razširil na druge medije: film, fotografijo, tekst in vprašanja arhitekturnega prikaza. Dabernig je zasnoval arhitekturo za razstavo Igorja Zabela Individualni sistemi na 50. beneškem bienalu leta 2003. Sodeloval je na Manifesti v Ljubljani in Sankt Peterburgu (2000 in 2014), na beneškem bienalu (2001 in 2003) in na bienalu v Gwangjuju (2012). Njegovi kratki filmi so bili prikazani na filmskih festivalih v Benetkah, Rotterdamu, Gradcu, Torontu, idr. Njegove samostojne razstave pa vključujejo mumok in MAK na Dunaju, MOCAK v Krakovu, Kunsthaus in Neue Galerie v Gradcu ter ljubljansko Galerijo P74. Dabernig je častni član Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo.

Sonja Leboš (Zagreb) je kulturna antropologinja, kuratorka in piska. Usposabljala se je tudi za arhitektko, scenografko in pedagoginjo umetnosti. Leta 2002 je ustanovila Zvezo za interdisciplinarne in medkulturne raziskave (ZIMR). Od takrat ustvarja kompleksne platforme za umetniško in znanstveno raziskovanje ter prakso, ki med drugim vključuje tudi področja filma, urbanologije in urbanizma ter urbane in vizualne antropologije. Od leta 2013 redno sodeluje s sivo)(cono – prostorom za sodobno in medijsko umetnost s Korčule, ki ga je 2006 ustanovil umetnik Darko Fritz, in tako živi med mestom in otokom.


Sledi otvoritev razstave Josefa Daberniga: Nema družba. Ob 20.00 vabi in organizira Center in Galerija P74. Več.


Program arhitektura ≠ umetnost organizira Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje, Muzejem za sodobno umetnost Metelkova in Kinom Šiška – Centrom urbane kulture. Program podpira ERSTE sklad in Avstrijski kulturni forum.