Kdo so dobitniki Nagrade Igorja Zabela za kulturo in teorijo 2014?
Društvo Igorja Zabela in ERSTE Fundacija sta 6. novembra na Dunaju podelila nagrado Igorja Zabela za kulturo in teorijo 2014. Prejemnica glavne nagrade v vrednosti 40.000 eur je Ekaterina Degot, trenutno umetniška direktorica kölnske Akademije svetovne umetnosti (Akademie der Künste der Welt), kuratorka, kritičarka in angažirana publicistka. Po izboru glavne nagrajenke gre ena od treh delovnih štipendij (vsaka je vredna 12.000 eur) ruskemu aktivistu, piscu in prevajalcu Kirillu Medvedevu za njegovo založbo Svobodni marksistični tisk, ostali dve pa teoretikoma, ki raziskujeta odnos med politiko in umetnostjo: umetnostnemu teoretiku Karlu Císařju iz Prage in umetnostnemu zgodovinarju Miklavžu Komelju iz Ljubljane.
Letošnji izbor za nagrado Igorja Zabela jasno signalizira podporo novi ruski disidentski kulturni sceni. Ekaterina Degot je nagrajena zaradi svojega interdisciplinarnega dela kritičarke in kuratorke, primarno osredotočenega na družbeno-politične in umetnostne teme (od avantgarde do sodobne umetnosti) v Rusiji in vzhodni Evropi. Njeni zapisi so nedavno pomembno prispevali v razpravi o gostovanju in bojkotu Manifeste 10 v St. Petersburgu. V njih izpostavlja, kako usodno bi bilo v teh časih izključiti ruske umetnike iz mednarodne izmenjave, navkljub tveganju te ugledne umetnostne prireditve, da bi bila izkoriščena za kultiviranje podobe Putinove Rusije. "Zelo sem hvaležna za nagrado, še posebej, ker jo vidim kot dejanje solidarnosti z intelektualci Rusije v enem od najbolj temačnih obdobij zgodovine te države," je komentirala Ekaterina Degot odločitev žirije.
Kirill Medvedev, moskovski pesnik in publicist izrazite disidentske drže, je po izboru nagrajenke Ekaterine Degot dobitnik delovne štipendije za svojo neprofitno založbo Svobodni marksistični tisk. Kot založbo razumejo njeni ustvarjalci, gre za izobraževali projekt, s katerim spodbujajo sodobni marksizem in kritično teorijo, politično angažirano umetnost in poezijo. Z objavami in s pobudami načenjajo vprašanja od zgodovine delavskih, socialističnih in antifašističnih skupin do ženskih, homoseksualnih in manjšinskih gibanj.
Miklavž Komelj, umetnostni zgodovinar, pesnik in prevajalec iz Ljubljane, je delovno štipendijo dobil za svoje strastno pisanje in raziskovalno delo, v katerem preiskuje odnose med umetnostjo in politiko ter spregledano umetnost in umetnike. Komisija je kot njegov pomemben prispevek prepoznala monografijo Kako misliti partizansko umetnost?, partizansko umetnost pa je predstavil tudi na novi postavitvi stalne zbirke Moderne galerije v Ljubljani.
Karel Císař, umetnostni teoretik, kurator in profesor asistent na Akademiji za umetnost, arhitekturo in oblikovanje v Pragi, v svojem delu, kot utemeljuje žirija, izkazuje "občutljivost za družbeno-kulturne in politične podmene in za njihov vpliv na historično in sodobno kulturo in umetnost". Osrednja tema njegove raziskave so sodobne teorije interpretacije, komisijo pa je navdušilo tudi njegovo poznavanje in spretno rokovanje z različnimi mediji, od likovne umetnosti, fotografije, filma, literature, arhitekture in oblikovanja.
Nagrado Igorja Zabela za kulturo in teorijo podeljujeta ERSTE Fundacija in Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo od leta 2008, in sicer bienalno, letos torej že četrtič, z nagradnim skladom 76.000 eur. Pobudo zanjo je dala ERSTE Fundacija. Namenjena je kustosom, umetnostnim zgodovinarjem in teoretikom, piscem in kritikom za izjemne kulturne dejavnosti, povezane s srednjo, vzhodno in jugovzhodno Evropo. Nagrajence izbira mednarodna žirija – člani letošnje so bili: umetnostna teoretičarka in filozofinja Keti Čukrov (Moskva), umetnica in arhitektka Apolonija Šušteršič (Ljubljana) ter kustos in namestnik direktorice Muzeja moderne umetnosti, mumoka, Rainer Fuchs (Dunaj).
Slovesna podelitev nagrad je bila 6. novembra v prostorih dunajskega združenja likovnih umetnikov Secession, ki jih je priložnostno oblikoval avstrijski umetnik Josef Dabernig, s katerim je Igor Zabel večkrat tesno sodeloval.
Že popoldne so se letošnji dobitniki nagrade predstavili na konferenci, ki je potekala v prostorih Muzeja moderne umetnosti. V intervjujih s člani žirije in pod motom Neprekinjeni dialogi je mednarodno občinstvo imelo priložnost spoznati delo letošnjih nagrajencev. Karel Císař je z Rainerjem Fuchsom razpravljal o svoji razstavi Podobe in vzori (Obrazy a předobrazy) v Mestni galeriji Praga (2013). Miklavž Komelj in Apolonija Šušteršič sta se posvetila izreku Ludwiga Hevesija na fasadi Secession: Vsakemu času svojo umetnost, vsaki umetnosti njeno svobodo. Keti Čukrov, Ekaterina Degot in Kirill Medvedev pa so spregovorili o neopatriotizmu in možnosti disidentstva v sodobni Rusiji.