Razstavljanje likovne umetnosti na Slovenskem: Gašper Cerkovnik o ljubljanskem društvu za krščansko umetnost

23.10.2017
Postavitev dela kiparske zbirke škofijskega muzeja v deželnem muzeju Rudolfinum (današnji Narodni muzej Slovenije). Vir: Četrto izvestje društva za krščansko umetnost v Ljubljani za leta 1903–1906, Ljubljana 1907.
Postavitev dela kiparske zbirke škofijskega muzeja v deželnem muzeju Rudolfinum (današnji Narodni muzej Slovenije). Vir: Četrto izvestje društva za krščansko umetnost v Ljubljani za leta 1903–1906, Ljubljana 1907.

V sodelovanju z Oddelkom za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vabimo na nov niz javnih predavanj Razstavljanje likovne umetnosti na Slovenskem od 19. stoletja do danes, s katerim smo pričeli v lanskem letu.
V okviru cikla obravnavamo razvoj razstavljanja in likovnih institucij na Slovenskem, v srednjeevropskem in tudi širšem mednarodnem okviru. Začeli smo v prvi polovici 19. stoletja, z začetki modernega razstavljanja pri nas, v letošnjem letu pa se posvečamo turbulentnemu obdobju od leta 1890 do 1918, ki ga na Slovenskem zaznamuje izrazito širjenje likovnega področja na različnih ravneh.

Vabljeni na predavanje umetnostnega zgodovinarja Gašperja Cerkovnika o ljubljanskem Društvu za krščansko umetnost, ki bo v ponedeljek, 23. oktobra 2017, ob 12.00, na Filozofski fakulteti (predavalnica 343) v Ljubljani.


GAŠPER CERKOVNIK: DRUŠTVO ZA KRŠČANSKO UMETNOST V LJUBLJANI

ponedeljek, 23. oktober 2017, 12.00, Filozofska fakulteta (soba 343), Aškerčeva 2, Ljubljana

Društvo za krščansko umetnost v Ljubljani (1894−1931) zagotovo sodi med manj poznana poglavja v slovenski umetnostni zgodovini, kljub temu da lahko z njegovim delovanjem bolj ali manj neposredno povežemo začetke institucionalne umetnostne zgodovine v prvi četrtini 20. stoletja pri nas. Društvo je ob ustanovitvi kmalu pridobilo zavidljivo članstvo, ki je vključevalo tudi večino pionirjev umetnostne zgodovine na Slovenskem, kot so bili Janez Flis, Viktor Steska, Josip Dostal, Josip Mantuani, France Stelè in Izidor Cankar. Glede na potrebe takratnega časa je imelo društvo več različnih nalog, pred vsem pa se je posvečalo varovanju starejše cerkvene umetnosti in skrbi ter nadzoru novih cerkvenih naročil. Prvotni elan je sicer kmalu zaustavilo kronično pomanjkanje finančnih sredstev, vendar je pod društvenim vodstvom takratna ljubljanska škofija pridobila škofijski muzej z zavidljivo zbirko predmetov in umetnin. Pomanjkanju zavesti o delovanju in dosežkih društva je botrovala ne samo finančna podhranjenost, ki ni omogočala realizacije večine prvotnih načrtov, temveč tudi izguba društvenega arhiva ter razpršitev zbirke škofijskega muzeja po različnih javnih zbirkah, kot so Narodni muzej Slovenije, Narodna galerija ter Mestni muzej Ljubljana.
 

Gašper Cerkovnik je zaposlen na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2010 tudi doktoriral. V svojih raziskavah se posveča zlasti umetnosti poznega srednjega in zgodnjega novega veka na Slovenskem ter v širšem, predvsem srednjeevropskem prostoru, s posebnim poudarkom na vlogi grafične umetnosti. Vzporedno s tem raziskuje tudi zgodovino slovenske umetnostne zgodovine.

VEČ O PROGRAMU

 


Organizacija: Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo; Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

e-novice